Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil uspešno izvedbo vojaške operacije z imenom "Popolna odločnost" (Absolute Resolve), v kateri so sile Združenih držav Amerike ujele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Maduro je bil v ZDA že pred časom obtožen narkoterorizma in vodenja mednarodne organizacije za trgovino z drogami, kar je služilo kot pravna podlaga za vojaško posredovanje. Po Trumpovih navedbah je bila operacija izvedena v soboto v zgodnjih jutranjih urah, s čimer se končuje dolgoletno obdobje napetosti med Washingtonom in Caracasom. Bela hiša je nemudoma začela postopke za vzpostavitev začasne vlade v Venezueli, pri čemer je Trump napovedal, da je bil podpredsednik Venezuele že zaprisežen kot novi predsednik države. Strategija ZDA se trenutno prednostno osredotoča na stabilizacijo državne uprave in popravilo kritične naftne infrastrukture, medtem ko takojšnja uvedba demokratičnih procesov ostaja v drugem planu. Ameriška administracija želi zagotoviti nemoten nadzor nad državo, kar je Trump opisal z besedami, da bodo ZDA dejansko "vodile" Venezuelo v prehodnem obdobju. Dogajanje je sprožilo ostre odzive v regiji, zlasti v Braziliji. Brazilska ministrica Gleisi Hoffmann je ostro kritizirala guvernerja São Paula Tarcísia de Freitasa, ki je podprl ameriško posredovanje. Hoffmannova je de Freitasove izjave označila za cinične, guverner pa vztraja, da bi Brazilija morala prevzeti vodilno vlogo pri prehodu v demokracijo, namesto da predsednik Lula da Silva kritizira ameriško invazijo. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja nadaljnji razvoj dogodkov in morebitne geopolitične posledice ameriške zasedbe.

Po zajetju Nicolása Madura so ZDA začele hitro vzpostavljati vodljivo začasno vlado v Venezueli. Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA 'vodile' Venezuelo. Marjorie Taylor Greene je pozvala Trumpovo administracijo, naj se bolj osredotoči na politike 'Amerika na prvem mestu'. Emmanuel Macron je poudaril, da mora prehod v Venezueli spoštovati voljo venezuelskega ljudstva.

Po zajetju Nicolása Madura so Združene države Amerike izrazile pripravljenost sodelovati s preostalimi venezuelskimi voditelji, če bodo sprejeli "pravo odločitev", medtem ko je Ekvador omejil vstop Venezuelcem, ki so povezani z Madurovo vlado. Operacija ZDA v Venezueli naj bi po mnenju nekaterih predstavljala ponižanje za Rusijo in izziv za Kitajsko. Brazilska ministrica Gleisi Hoffmann je guvernerja São Paula, Tarcísia de Freitasa, označila za cinika zaradi njegovih komentarjev o vlogi Brazilije v situaciji v Venezueli.

Senator Flávio Bolsonaro je uradno napovedal kandidaturo za predsednika Brazilije leta 2026, pri čemer je prejel podporo svojega očeta, bivšega predsednika Jairja Bolsonara, brata Eduarda, ki je v ZDA, in Tarcísia de Freitasa. Novica je povzročila valovanje na političnem prizorišču.

Donald Trump je po poročanju različnih medijev, kot so elconfidencial.com, liberation.fr in noticiasaominuto.com, zatrdil, da je bil med svojim govorom v Združenih narodih žrtev "trojne sabotaže", ki naj bi vključevala težave z dvigalom, teleprompterjem in zvokom. Zahteval je takojšnjo preiskavo dogodka s strani ZN.

Brazilsko vrhovno sodišče je obsodilo nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara na več kot 27 let zapora zaradi poskusa državnega udara. Bolsonaro je postal prvi nekdanji predsednik države, ki je bil obsojen zaradi poskusa strmoglavljenja vlade. Obsodba je sprožila različne odzive, od veselja med nasprotniki do nezadovoljstva in fantazij o ameriški intervenciji med njegovimi podporniki. Kljub obsodbi ostaja vprašanje, ali bo Bolsonaro dejansko moral v zapor.

Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro je bil obsojen na 27 let in 3 mesece zapora zaradi organiziranja poskusa državnega udara leta 2022, ki pa ni uspel zaradi pomanjkanja podpore vojaškega vrha. Obsodba je sprožila takojšnje odzive v Čilu, vključno s komentarji Joséja Antonia Kasta, ki je obsodbo izpodbijal, kar je povzročilo ostre odzive.

Na brazilski dan neodvisnosti so se v več mestih zbrali podporniki nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara, da bi protestirali proti sojenju, ki ga bremeni načrtovanja državnega udara po njegovem porazu na volitvah leta 2022. Protesti so potekali nekaj dni pred zaključkom sojenja.

Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro je obtožen orkestriranja poskusa ohranitve oblasti po porazu na volitvah leta 2022, kar je doseglo vrhunec z vdori in vandaliziranjem vladnih poslopij v Brasílii s strani njegovih podpornikov. Bolsonaro zanika krivdo in trdi, da so obtožbe politično motivirane. Hkrati se pozornost usmerja na Alexandra de Moraes, vplivnega sodnika, ki vodi proces proti Bolsonaru, in razdvaja mnenja, od branitelja demokracije do 'diktatorja', pri čemer ga kritizirajo celo v Združenih državah.

Jair Bolsonaro se je soočil s sojenjem pred brazilskim vrhovnim sodiščem zaradi obtožb o načrtovanju državnega udara po porazu na volitvah leta 2022. Sojenje poteka skupaj z visokimi vojaškimi uradniki. Bolsonaro zanika, da bi načrtoval umor Lule.

Sojenje Jairu Bolsonaru zaradi poskusa državnega udara se je nadaljevalo. Sodnik Alexandre de Moraes je Bolsonaru obtožil, da je poskušal v Braziliji vzpostaviti diktaturo. Sojenje Bolsonaru in drugim obtoženim poteka na Vrhovnem sodišču, kjer jim grozi do 40 let zaporne kazni.

Obramba Jairja Bolsonara je izrazila presenečenje nad obtožbami oviranja pravosodja, ki so bile vložene proti njemu in njegovemu sinu Eduardu Bolsonaru, ter zanikala, da bi Bolsonaro zaprosil za azil. Vrhovno sodišče je Bolsonaru dalo 48 ur časa, da pojasni načrt pobega v Argentino in prošnjo za azil, najdeno v njegovem telefonu. Guverner Sao Paula, Tarcísio de Freitas, je izrazil zaskrbljenost zaradi preiskav ljudi, ki so kritični.

Brazilsko vrhovno sodišče je bilo presenečeno nad odločitvijo sodnika Alexandreja de Moraesja, da odredi hišni pripor Jairu Bolsonaru zaradi kršenja prepovedi uporabe družbenih medijev. Ukrep je sprožil razdeljenost med Brazilci, kar bi lahko vplivalo na prihodnje volitve. Združene države Amerike so kritične do omejevanja Bolsonarovega javnega nastopanja.

Poročila razkrivajo, da brazilska zvezna policija v Parani preiskuje eno ključnih donatork kampanje Tarcísia de Freitasa iz leta 2022, in sicer zaradi suma vpletenosti v shemo pranja denarja za kriminalno organizacijo PCC (Primeiro Comando da Capital). Medtem je v Boliviji županja El Alta, Eva Copa, umaknila svojo kandidaturo za predsednico, pri čemer je navedla "politično nadlegovanje", kar pomeni, da v Boliviji prvič po letu 2009 ni ženskih predsedniških kandidatk. Edina preostala ženska v predvolilni kampanji se poteguje za podpredsedniško mesto.